Varuh največ kršitev človekovih pravic zaznal pri ministrstvu za delo

Namestnik Varuha človekovih pravic Jože Ruparčič je na seji parlamentarnega odbora za delo povedal, da je Varuh lani obravnaval 6.288 zadev, od tega več kot 3.100 pobud. Ugotovili so 174 kršitev človekovih pravic, temeljnih svoboščin in drugih nepravilnosti.

Največ je bilo kršitev načela dobrega upravljanja, in sicer 57. Ugotovili pa so tudi kršitve neupravičenega zavlačevanja postopkov, enakega varstva pravic, enakosti pred zakonom, pravice do socialne varnosti, zdravstvenega varstva ter pravic invalidov in otrok, je naštel.

Poročilo Varuha letos vsebuje 95 priporočil, kar je deset več kot lani.

Na ministrstvu za delo 19 kršitev

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti po ugotovitvah Varuha še vedno ne deluje po načelu dobrega upravljanja, saj je tam Varuh zaznal 19 primerov kršitev.

Odločbe o osebni asistenci denimo niso ustrezno obrazložene. Stanje v domovih za starejše je Ruparčič označi za "alarmantno". Številni se namreč soočajo s hudo kadrovsko stisko. Posledično veliko postelj v domovih ostaja praznih, posamezne oddelke pa celo zapirajo. Še vedno ostaja aktualna sistemska pomanjkljivost zakonske ureditve oskrbovanih stanovanj. Po Varuhovem mnenju bi moral zakonodajalec denimo opredeliti enotne pogoje za najem oskrbovanih stanovanj.

Na področju invalidov pa Varuh opozarja, da je medicinski model invalidnosti, ki je uveljavljen v nacionalnih predpisih, nujno nadomestiti s socialnim modelom, ki izhaja iz konvencije o pravicah invalidov.

Ruparčič je nenazadnje predstavil poročilo Varuha o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma za lani. V tem okviru so obiskali 72 krajev odvzema prostosti. Med drugim poročilo izpostavlja kritične razmere v zavodih za prestajanje kazni zapora zaradi prezasedenosti.

Ministrstvo za solidarno prihodnost išče rešitve

Po predstavitvi poročila Varuha za lani so na ministrstvu za delo med drugim povedali, da so s sprejetimi ukrepi okrepili varnost in zdravje pri delu. Na opozorila glede otrok, ki ne morejo odraščati v svoji matični družini, pa so odgovorili v noveli zakona o izvajanju rejniške dejavnosti, ki določa višjo oskrbnino, je dejal državni sekretar na ministrstvu Igor Feketija.

Na ministrstvu za solidarno prihodnost glede dolgega čakanja starejših na sprejem na varovani oddelek pričakujejo učinek od zakona o dolgotrajni oskrbi. V skladu z njim je uporabnikov, ki imajo oskrbovalca družinskega člana, že več kot 1.800, je poudaril državni sekretar na ministrstvu Luka Omladič. Po njegovem pojasnilu ni nujno, da vsak človek z demenco potrebuje prav varovani oddelek.

V razpravi je Alenka Helbl iz SDS izpostavila problem dijakov z odločbami. Ti po njenih besedah potrebujejo prilagoditve tudi pri opravljanju mature, vendar se ta njihova pravica v praksi ne izvaja. Ruparčič se je strinjal, da so tovrstne kršitve zaskrbljujoče. Šole in druge pristojne institucije je opozoril, da so odločbe pravno zavezujoče.

Tereza Novak iz Svobode pa je izrazila zadovoljstvo, da ministrstvo za solidarno prihodnost išče načine za iskanje kadra v domovih za starejše. Po njenih besedah je v tem pogledu pomemben razpis za vključevanje prostovoljcev. Ti sicer res ne morejo biti nadomestilo za kader, so pa lahko pomembna podpora starejšim, je menila.